Od 28. septembra do 2. oktobra sem se v okviru programa Erasmus+ udeležila strokovne izmenjave v Helsinkih na Finskem, kjer smo se posvetili temi varnega in spodbudnega učnega okolja. Izmenjava je bila odlična priložnost za spoznavanje finskega šolskega sistema, izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj in idej ter razmislek o tem, kako lahko tudi sama ustvarjam okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, varne in motivirane za učenje.
Po ponedeljkovem letu in prihodu v Helsinke smo se v torek odpravile na Pedagoško fakulteto Univerze v Helsinkih, kjer nam je profesorica Hanna Lampi predstavila finski izobraževalni sistem. Obiskale smo tudi univerzitetno knjižnico ter eno najbolj znanih in inovativnih knjižnic na svetu – mestno knjižnico Oodi, ki je veliko več kot le prostor za izposojo knjig. S svojo odprtostjo, sodobno zasnovo in številnimi možnostmi za učenje, ustvarjanje ter druženje predstavlja prostor, ki spodbuja radovednost, samostojnost in sodelovanje.
Sreda je bila namenjena obisku centra Valteri, ki podpira izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter nudi strokovno podporo šolam, učiteljem in družinam. Obisk nam je omogočil razmislek o razvoju in pomenu individualiziranega pristopa, prilagajanja učnega okolja in iskanja rešitev, ki vsakemu učencu omogočajo čim boljše vključevanje v izobraževalni proces.
Dan smo sklenili z obiskom otoka Suomenlinna, ki nas je navdušil s svojo zgodovino in kulturno dediščino.
V četrtek smo obiskali šolo v mestu Järvenpää, kjer smo spoznavali finsko šolsko okolje in načine dela neposredno v praksi. Dobro opremljene učilnice učencem omogočajo, da se urijo v različnih veščinah, ki jih bodo kasneje lahko uporabili v življenju. Učence 4. razreda smo opazovali pri uri šivanja s šivalnimi stroji in pri tehniki, kjer so iz lesa izdelovali svoje najljubše like iz računalniške igrice. Učenci 7. razreda pa so pripravljali okusno jed iz krompirja in zelenjave, pozornost pa so namenili tudi pripravi mize in pospravljanju.
Posebno doživetje je bil tudi obisk znanstvenega muzeja Heureka, kjer smo spoznali številne interaktivne načine približevanja znanosti. Takšni prostori dokazujejo, da je učenje lahko zanimivo, raziskovalno in povezano z izkušnjami.
Zadnji dan izmenjave smo izkoristile za celodnevno opazovanje pouka v 2. razredu. Neposredno spremljanje poučevanja je bila ena najdragocenejših oblik strokovnega učenja, saj nam je omogočilo vpogled v konkretne pristope, organizacijo dela in odnose v razredu. Ob tem smo lahko razmišljali o podobnostih in razlikah med finskim in slovenskim šolskim prostorom ter o idejah, ki bi jih lahko prenesli v svoje delo.
Izmenjava v Helsinkih mi je omogočila veliko novih spoznanj in spodbud za nadaljnje delo. Še posebej se je utrdilo moje prepričanje, da kakovostno učno okolje ni odvisno le od sodobnih učilnic, opreme ali učnih pripomočkov, temveč predvsem od odnosov, občutka pripadnosti, medsebojnega spoštovanja in zaupanja.
Učenec, ki se počuti varnega, sprejetega in slišanega, lažje razvija svoje sposobnosti, izraža mnenje, sodeluje z drugimi ter se sooča z izzivi. Naloga učitelja je, da takšno okolje načrtno gradi in ga s svojim zgledom vsak dan znova soustvarja. Takšne izmenjave nas spomnijo, da se tudi sami nenehno učimo, razvijamo in rastemo – prav tako kot naši učenci.
Lucija Šturm
