Vse se je začelo s skrivnostnim pismom, ki nas je nekega jutra čakalo v igralnici. V njem je bilo posebno povabilo v gozd … Le kdo nam je pisal? Radovedno smo se odpravili na lov za namigi in kmalu ugotovili, da nam je pismo pustil pogumni Kekec. Tako so se začele naše prave Kekčeve dogodivščine.
V preteklem mesecu smo v naši skupini spoznavali pogumnega Kekca, prijazno Mojco, navihanega Rožleta in skrivnostno teto Pehto. Ob njihovih zgodbah smo odkrivali, kako pomembni so pogum, dobrota, prijateljstvo in pomoč drugim. Skupaj smo prebirali zgodbe o Kekcu, si ogledali film in spoznavali življenje včasih, ko so ljudje živeli v planinah, pasli ovce, kurili peči in si nesebično pomagali. Vsak dan nas je spremljala vesela Kekčeva pesem, ki smo jo peli z navdušenjem. Veliko časa smo preživeli v naravi in se učili pravih planinskih spretnosti – nabirali smo palice za pohod, se učili žvižgati ter vriskati kot pravi pastirji v planinah in zbirali pogum. Poseben izziv je bil poligon s prevezo čez oči, kjer smo se za nekaj trenutkov poistovetili z Mojco in spoznali življenje slepih ljudi. Pri tem smo ugotovili, kako pomembna sta pomoč prijatelja in zaupanje.
Za konec, pa smo dobili še skrivnostno vabilo na popoldansko druženje – tokrat v Trento. Skupaj s starši smo se podali na pot, polno skritih namigov, zabavnih izzivov in Kekčevih nalog. Z vsakim opravljenim izzivom pa smo bili korak bližje velikemu presenečenju. Med potjo smo srečali teto Pehto, ki je potrebovala našo pomoč. Skupaj smo skuhali zdravilne kapljice in jih odnesli Mojci za njene bolne oči. Mojca nam je zaupala, da sta v bližini tudi Kekec in Rožle. Pot nas je vodila vse višje, do planin, kjer sta Kekec in Rožle pasla svoje ovce. Veselje ob srečanju je bilo nepopisno, v otroških očeh pa je bilo moč opaziti drobne iskrice sreče. Kako veselo je bilo naše srečanje! Kekec je vsakemu otroku podaril še pravi Kekčev klobuk, nato pa je v planini zadonela Kekčeva pese in glasen: Ju-ju-juhuhu!
Ob koncu se iskreno zahvaljujemo vsem otrokom in staršem za udeležbo, dobro voljo in ustvarjanje nepozabnega popoldneva. Posebna zahvala gre tudi vsem nastopajočim, ki so s svojo igrivostjo in srčnostjo otrokom pričarali pravo Kekčevo doživetje. Iz srca hvala tudi družini Pretner, ki so nas z odprtimi rokami sprejeli na svoji ekološki turistični kmetiji Pri Plajerju, nam omogočili izvedbo popoldanskega druženja, na koncu pa nas pogostili z domačim ovčjim sladoledom in ostalimi dobrotami.
Mesec, poln domišljije, smeha in pravljičnih dogodivščin, nam bo še dolgo ostal v lepem spominu.
Vzgojiteljici, Nina Fon in Sanja Mikić
