Teden smo v vrtcu pričeli na prav poseben način, saj smo že nestrpno čakali, da se dan počasi prevesi v pozne popoldanske ure, ker smo se skupaj s starši zbrali na smučišču v Logu pod Mangrtom. Luči so se prižgale, sankališče je oživelo, ko so ga zavzeli otroci s svojimi starši, ter vsak s svojimi sanmi v roki. Vzgojiteljice smo jih že čakale in po uvodnem pozdravu in želji, da bi sani dobro tekle, smo se podali dogodivščini naproti.
Pričeli smo s kratkim, vodenim programom: z uvodnim ogrevanjem s skupnim pingvinjim plesom, s skupinskim vzponom po strmini navzgor ob spremljavi vzgojiteljice skupine ter transparentom z imenom skupine in nato s posameznim spustom vseh prisotnih. Ko smo vsi prišli v cilj, smo vzgojiteljice nagradile vsaka svojo skupino s čestitko in medaljo vsem otrokom. Ponovila sem še pravili, ki veljata na progi in sledilo je prosto sankanje, z možnostjo okrepčitve v mobilnem baru. Vsi so uživali na snegu: eni s sankami, eni z lopatkami ali napihljivim šlaufom, nekateri z bobom,... in še s čim,... Vmes je postalo temno in ob lučeh na progi smo imeli pravo nočno sankanje. Vedno le več otrok pa se je ustavljalo ob kupu snega, ta je imel tudi luknjo, ki je bila nadvse zanimiva in zabavna. Drugi pa so se spuščali po naravnem "toboganu" iz snega, zraven so se še malo kepali, tretji pa so se še vedno vztrajno spuščali po bregu navzdol. Vsi smo se imeli razigrano in otroško lepo, glede snega pa smo ujeli zadnji "sankaški vlak", saj se je ozračje precej otoplilo, sneg pa je postajal že precej južni.
Hvala staršem in otrokom za tako številno udeležbo, organizatorjem Krajevne skupnosti Log pod Mangrtom pa za brezplačno sankanje za vse, za dobro organizacijo, urejeno progo ter poskrbitev za dodatno varnost z mrežami ob progi. Hvala vsem, domov smo vsi odšli polni lepih vtisov, z nasmeški na obrazu, rdečih ličk ter prijetno utrujeni.
Vzgojiteljica Sandra
